.png){kind=small}
Mačji AIDS (FIV) in mačja levkoza (FeLV) sta virusni obolenji pri mačkah, ki ju povzročata dva različna virusa. Gre za neozdravljivi bolezni, ki prizadeneta predvsem imunski sistem obolelih mačk in sta pogost vzrok kroničnega bolehanja ali celo pogina. Mačke so lahko okužene tudi z obema povzročiteljema hkrati. Cepljenje je možno le proti mačji levkozi.
Kako se bolezni prenašata?
Najpogostejši prenos je s slino, torej predvsem preko ugriznih ran, do okužbe pa lahko pride tudi, kadar zdrave in obolele mačke jedo iz iste sklede ali se med seboj umivajo. Možen je prenos s spolnim kontaktom, mladiči pa se lahko okužijo že v maternici.
Kakšni so klinični znaki?
Klinični znaki so precej nespecifični in odvisni od tega, kje v telesu je virus najbolj dejaven. Oba povzročitelja vplivata na imunski sistem, zato imajo obolele mačke običajno težave s kroničnimi infekcijami (vnete dlesni, kihanje, izcedek iz oči ali nosu) in so tudi bolj dovzetne za druge okužbe. Slaba kvaliteta dlake, hujšanje ali kronične driske lahko spremljajo prej opisane znake ali pa se pojavljajo ločeno. Pri napredovanih oblikah se pogosto razvije limfom ali hemolitična anemija (razpad rdečih krvničk).
Kako diagnosticirano bolezen?
Sum na FIV in/ali FeLV običajno postavimo na podlagi anamneze in kliničnih znakov. Najenostavneje obe bolezni potrdimo s hitrim testom iz krvi. V določenih primerih je potrebna nadaljnja diagnostika.
Kakšna je prognoza bolnih mačk?
Ob ustrezni oskrbi lahko obolele mačke kvalitetno živijo. Pomembna je kvalitetna prehrana, vzdrževanje zdravega imunskega sistema, mirno okolje in pravočasno zdravljenje drugih bolezni. Običajno imajo FIV pozitivne mačke daljšo življenjsko dobo, lahko povsem primerljivo negativnim mačkam. Mačke, ki so FeLV pozitivne, v povprečju preživijo le 3-4 leta, kar pa ni pravilo. Zelo neugodna prognoza je pri živalih, pri katerih kjer se razvije limfom ali hemolitična anemija.
Na kakšne načine lahko zmanjšamo tveganje za okužbo?
Sterilizacije in kastracije: zaradi načina prenosa je to zelo učinkovita preventiva saj se zmanjša agresija med mačkami, preprečimo parjenje in s tem tudi legla okuženih staršev .
Cepljenje proti mačji levkozi: cepljenje priporočamo pri živalih s povečanim tveganjem za okužbo. To so zunanje mačke, mačke s prostimi izhodi in tiste, ki živijo z že okuženo mačko.
Okužene mačke naj bodo izključno notranje ali pa imajo kontrolirane izhode (mačjaki, sprehodi na vrvici).
Preventivno testiranje na novo pridobljenih mačk, npr. ob preventivnih pregledih ali sterilizacijah in kastracijah.